Grajske štorije so gledališko-glasbena prireditev, ki oživlja spomin na fevdalne čase. Zgodijo se vsako drugo leto (menjaje s Prihodom barona Janeza) znotraj obzidja gradu Gamberk.
Člani Prosvetnega društva Čemšenik in njihovi srednjeveški gostje, kot so glasbeniki in vitezi, uprizarjajo zgodbe, ki jih je iz zgodovinskih dejstev in legend nekdanjega grajskega vsakdana spletel Nande Razboršek. Bogata grajska zgodovina je že v preteklosti navdihovala pisce, saj so že pred desetletji pod gradom prirejali scenske predstave.
Šest štorij
Prve Grajske štorije na dvorišču gradu Gamberk so bile pri domačinih in drugih obiskovalcih leta 1998 lepo sprejete. Gledalci so jih zaradi izvirnosti hitro vzeli za svoje. Ustvarjalci prireditve so sklenili, da bodo štorije vsako drugo leto nadaljevali z novimi vsebinami. Avtor lahkotno rimanega teksta profesor, kulturnik, pesnik in publicist Nande Razboršek je v vsake vnesel nekatere nove situacije, značajske in druge domislice, ki so popestrile dogajanje na prizorišču. Napisal je šest štorij, in sicer Ljubezenske, Vaške, Rodbinske, Sosedske, Domače in Bližnje štorije. Vsaka od teh je sestavljena še iz petih ali šestih (pod)štorij. Nande Razboršek je leta 2010 umrl, z njegovim slovesom pa so se poslovile tudi nove štorije. Prosvetno društvo Čemšenik tako zadnja leta obnavlja že odigrane vsebine. »Prav zaradi tega smo se nekako odločili,« je povedal Marko Drobne, predsednik Prosvetnega društva Čemšenik, »da bodo letošnje štorije verjetno zadnje. Za koliko časa, bomo še videli.«
Štorije obravnavajo predvsem ustno in pisno izročilo, ki se navezuje na grad Gamberk in je še živo med ljudmi, na lastnike gradu Gamberk, ki so se v osemstoletni zgodovini gradu pogosto menjavali.
Priprave, kostumi …
S pripravami na Grajske štorije Prosvetno društvo običajno prične maja ali junija. »Ko dobimo v roke besedilo, naredimo prvi grobi nabor igralcev,« je povedal Drobne. »Namreč pri štorijah ni samo nekaj sodelujočih, temveč se število vseh igralcev giblje od 15 do 20. Tako moramo imeti na razpolago kar precejšnje število igralcev. V večini primerov so to člani našega društva, so pa bile tudi že izjeme, ko smo medse povabili še koga.«
Pred izvedbo mora društvo pridobiti dovoljenja in soglasja, grad Gamberk je namreč v zasebni lasti, ter poskrbeti za kostume in scenografijo. Obleči je potrebno okrog 40 sodelujočih, zato si morajo nekaj kostumov tudi izposoditi. Pri »spreminjanju« prizorišča, da bi kar najbolj ponazarjal srednjeveški čas, sodelujejo po malem vsi. Pomagajo tudi čemšeniški gasilci, ki na dogodku skrbijo za red. »Kljub obilici prostovoljnega dela bi bila organizacija Grajskih štorij brez finančne pomoči težko izvedljiva,« poudarja Drobne. »Vsakič nam zelo pomaga Občina Zagorje ob Savi.«
