KAJ JE TO ORATORIJ
Ob besedi oratorij lahko pomislimo na glasbeni oratorij, poznamo pa tudi oratorij kot počitniško dejavnost, ki poteka v okviru župnij.
Oratorij ni smo igra in petje ali varovanje otrok, ampak so dnevi, med katerimi otroci skupaj z animatorji spoznavajo vrednote krščanskega življenja preko igre, petja, druženja in veselja.
Oratorij poteka v župnijah. Pri izpeljavi sodeluje velik del župnije. Odrasli, ki pomagajo darovati potreben material za delavnice, nekaj hrane za malico, mladi, ki sodelujejo kot animatorji in otroci, ki se udeležijo oratorija.
USTANOVITELJ ORATORIJA
Janez Bosko je bil rojen v Castelnuovu 40km iz Torina v revni družini, 16. avgusta 1815. Mati ga je vzgajala v veri in po evangeljskih načelih. Pri devetih letih je imel sanje, ki so mu razodevale, da naj bi postal vzgojitelj mladine. Že v mladosti je med mladimi z igro razširjal molitev in verska načela.
Leta 1841 je postal duhovnik. Svojo pot duhovništva je začel z zapuščenimi fanti. Z njimi je začel oratorij, ki ga je izročil sv. Frančišku Saleškemu. Delal je predvsem z mladino. Trudil se je predvsem z vzgojo otrok. Njegova vzgoja je temeljila na razumu, veri in ljubeznivosti, ki na bi mlade vodila h Kristusu in poklicni odgovornosti.
Don Bosko velja za enega največjih vzgojiteljev. Z njegovo metodo, imenovano “preventivni sistem”, ki temelji na razlogu, religiji in ljubezni je ustvaril izjemno učinkovit zgled krščanske pedagogike. Njegovi domovi so bili vedno polni tipičnega Salezijanskega duha – veselega smisla življenja, obveza znotraj družbe nasproti navadnemu blagostanju, ljubezni do Boga in papeža ter upanja za nebesa.
Živel je preprosto redovniško življenje, ki ga je zapustil bratom salezijancem. Njegovo načelo je bilo delo in zmernost. Umrl je 31. januarja 1888.
Ljudje so Don Boska radi klicali prijatelj mladih ljudi in svetnik mladih ljudi. Papež Janez Pavel II. ga je ob stoletnici njegove smrti razglasil za očeta in učitelja mladine. Njegov godovni dan je 31.1.